Prvi spomladanski Smetlikin potep po Dravinjski dolini

V res prelepo aprilsko, sobotno jutro smo člani zeliščarskega društva Smetlika zakorakali že zgodaj. Čakalo nas letošnje prvo daljše druženje, obarvano z izobraževanjem, raziskovanjem bližnje okolice, prepoznavanjem in nabiranjem prvih spomladanskih zdravilnih rastlin in izmenjavo izkušenj, povezanih z zeliščnimi kuharskimi mojstrovinami.

Že ob 8.00 zjutraj na avtobusni postaji Zreče smo kazali veliko navdušenje po raziskovanju nam bližnje, a vendar neznane okolice Dravinjske doline.

Širše območje Dravinjske doline ima pestre geografske značilnosti.  Dolino obdajajo gore na severnem ter severno zahodnem delu, gričevje na vzhodu, dolina reke Dravinje v osrednjem delu, termalni izviri in zdravilne vode  po vsej pokrajini, kmetijske površine pa so predvsem v osrednjem ter južnem predelu pokrajine. Glavni kmetijski panogi zaradi rečnih nanosov iz preteklosti ostajata poljedelstvo in vinogradništvo, a se mnogo krajev danes spogleduje tudi s turizmom, predvsem so to kmečki turizmi, etnološke zbirke, vinotoči in prireditve.

Ugodni klimatski pogoji so omogočili tudi bujno naravno vegetacijo, ki danes predstavlja zakladnico endemičnih in zdravilnih rastlin.

Ker pa sta narava in človek povezana že skozi stoletja, je bil tudi naš prvi postanek namenjen ogledu kulturno-zgodovinskega bisera tega območja - samostana dominikank v Studenicah.

Vas Studenice se nahajajo v dolini reke Dravinje pod strmim severnim pobočjem gore Boč. Stari del Studenic je poseljen ob dolini Toplega potoka vse do samostana. Kraj je najbolj poznan po samostanskem poslopju z župniško cerkvijo, ki ga je leta 1237 ustanovila Zofija Rogaška.  Cerkev sv. Treh kraljev je že v istem letu postala hospitalna. Dominikanke so bile premožne, saj so v samostan vstopale večinoma dekleta iz bogatega plemiškega rodu in so tako pripomogle k razvoju kraja. Leta 1890 so ga naselile sestre Magdalenke iz Šlezije. Samostan  je deloval vse do leta 1948, nato pa je začel propadati.  V zadnjih letih je doživel nekaj obnovitvenih del, danes pa čaka novega lastnika.

Po ogledu notranjosti samostanskega kompleksa smo ljubitelji čemaža krenili na učno pot  pod vznožje Štajerskega Triglava. Presenetila nas je zelena odeja te zdravilne rastline, ki  deluje predvsem razstrupljevalno, je naravni antibiotik in je idealen za obnovitveno spomladansko kuro. Učinkovito čisti kri, prebavila, sečila, dihalne poti in kožo. V naravnem zdravilstvu je cenjen kot učinkovita pomoč pri uravnavanju krvnega tlaka, zniževanju holesterola in zaviranju nastanka krvnih strdkov. 

Seveda z nabiranjem nismo pretiravali, saj bo za boljše spoznavanje te rastline priložnost v aprilu, ko bo v Studenicah cel dan namenjam nabiranju in izobraževanju obiskovalcev o možnostih uporabe te rastline.

Sledila je vožnja v naselje Modraže na obrobju Dravinjskih goric, ki skrivajo prav posebno učilnico v naravi; permakulturni vrt, ki izrablja podtalnico, deževnico in bližnje vodne vire tako, da ga tudi v vročini ni treba dodatno zalivati.

Zasnovala ga je Ana Vovk Korže, Doktorica znanosti, ki je  je univerzitetna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije in Inštituta za promocijo varstva okolja, predavateljica  na kar štirih fakultetah v Sloveniji in v tujini.

Predstavila nam svoj pogled na pridelavo ekološke hrane za samooskrbo s pomočjo dvignjenih , gomilastih in visokih gred.

 Ekološko pridelovanje hrane je povezala z ekobivališči. Postavila je jurto, okrogli šotor z ogrodjem iz sibirskega macesna in prekrivalom iz volne, ki je tradicionalno mongolsko bivališče, zgradila je tudi zemljanko, kjer ima  prostor za shranjevanje pridelkov in predavanja.

Prosvetljeni z novimi znanji smo odšli naprej v raziskovanje kulturne dediščine Križeče vasi, ki slovi kot prva vas etnološke kulturne dediščine v Sloveniji. Je majhna, urejena vasica, ki ji je uspelo dobiti kar šest zlatih vrtnic za urejenost kraja, postati najlepša vas v Sloveniji in osvojiti srebrno priznanje Entante Florale Europe.

Ogledali smo si: mlin na veter, stiskalnico za grozdje in sadje, kmečko izbo, danes namenjeno za peko kruha in prisluhnili vodnici, ki je predstavila posebnosti kraja in recept za uspeh na področju turizma.

Spoznavanje okoliških lepot smo zaključili v gostišču Jug v Poljčanah s poznim kosilom in degustacijo vina lokalnega pridelovalca.

Strinjali smo se, da je bil to res lep in poučen uvod v novo sezono zeliščarske dejavnosti, in da so strokovne ekskurzije pomemben del izobraževanja naših članov, ki svoje izkušnje prenašajo na druge, tudi mlajše generacije. Le te se bodo glede na čas v katerem živimo in klimatskimi spremembami, ki nam grozijo, morali naučiti živeti v sozvočju z naravo, pravilno izrabljati naravne vire , spoštovati kar nam je dano in ohranjati kulturno in naravno dediščino za prihodnje rodove.

Jasmina Bornšek