Velika planina

Velika planina je visokogorska planota v Kamniško - Savinjskih Alpah, blizu Kamnika. Razprostira se na slabih 6 kvadratnih kilometrih, na višini okrog 1.500 metrov.

Velika planina, ki zajema tudi Malo in Gojško planino, je najvišja  pašna planina v Sloveniji. številni jo imajo zaradi izjemnih razgledov na vrhove Kamniško- Savinjskih Alp in Ljubljansko kotlino ter ohranjene pastirske dediščine za najlepšo slovensko planino.

Najvišji vrh je Gradišče. Gorska kraška planota obsega Malo in Gojško planino pa tudi planini Dol in Konjšnico. Velika planina je samostojna planina in hkrati ime, ki obsega vse prej naštete planine in je geološka naravna vrednota državnega pomena.

Podnebje na planini je gorsko, rastna sezona pa kratka ( 4 mesece). Letno pade približno 1.800 mm padavin, povprečna temperatura zraka je med 4 in 6 stopinjami celzija. Vsem tem značilnostim se je prilagodil tudi človek, ki se na planini pojavlja že od prazgodovine.

Pastirska naselja je postavil zunaj kotanj in izpostavljenih slemen v zatišne in zaveterne lege. Ohranil je značilno kulturno krajino, kar daje planini poseben čar.

Ogledali smo si pastirsko naselje, ki velja za enega najlepših naselij v Evropi. Znano je po svoji klasični arhitekturi in je postalo simbol Velike planine. Strehe hišic so pokrite s smrekovimi hlodi in strehe segajo skoraj do tal. Pastirsko naselje je najbolj živahno od junija do septembra, saj takrat v hiškah živijo pravi pastirji, ki imajo na planini svoje krave.

Ogledali smo si kepelo Marije Snežne - posvečena Mariji Snežni in 5. avgusta vsako leto praznujejo ta praznik na planini..

Turistično naselje- tu gre za območje okrog gostilne Zeleni Rob, kjer se nahajajo koče, ki so namenjene turistom. Koče so zgrajene v tipičnem planinskem slogu,tako da so po zunanjosti zelo podobne pastirskim kočam.

Pastirske koče na planini se imenujejo bajte. Zasnova pastirskih naselij na planini predstavlja poseben tip občasnega naselja.  Na razporeditev bajt vplivajo oblika zemljišča in vremenske razmere. Postavljene so v zaveternih, zatišnih in manj vlažnih legah.

Raziskana zgodovina dokazuje, da je tradicija pašništva neprekinjena že vsaj od 16. stoletja. Paša na planini je bila v preteklosti ekonomska nuja ter je omogočala preživetje kmetij v dolini.

Pastirji živino priženejo na planino v začetku junija. Na planino so po navadi poslali tistega družinskega člana, ki so ga doma najlažje pogrešalipri kmečkih opravilih. Gnanje živine na poletno pašo na planino je poseben dogodek za vsako kmetijo. Ta tradicija se je ohranila vse do danes. Dan pred odhodom je gospodinja pastirju pripravila velik koš, v katerega je naložila posodo, obleko, odejo in nekaj hrane. Pastir si je pa za klobuk in na palico navezal šopek cvetja.

Živino so gnali z blagoslovljenimi šibami in iz vasi so krenili zgodaj zjutraj saj je selitev trajala več ur.

K slikovitosti Velike planine pomembno prispeva rastlinstvo. Zaradi odprtega pašniškega sveta med travo in kamnitim površjem uspeva množica slikovitih cvetic. Ena najbolj prepoznavnih je Kamniška murka ima vijoličasto - rožnate cvetove in je edina od murk, ki se nahaja na rdečem seznamu ogroženih rastlin.

Ko sneg skopni se po pašnikih razcveti cela množica spomladanskega žafrana. Prav tako tudi spomladanska resa .Alpsko veleso opazimo zaradi snežno belih cvetov. Dlakavi sleč je med cvetenjem ena najopaznejših gorskih rastlin.V cvetovih sviščev se med travo zrcali najlepša modrina neba . Cvetni venci zrastejo v cev, ki se na vrhu razširi v modro zvezdo.Na planini raste tudi zelo strupena preobjeda, ki se je živina v loku izogne

Na planini smo našli tudi obilo zeliščnih rastlin, ki smo jih nabrali, jih bomo posušili  in si doma skuhali skuhali pravi planinski čaj.