Knjigi osvetlili del 'skrite' zreške zgodovine

Praznovanju 30-letnice samostojne Slovenije smo se pokonili tudi z izidom dveh knjig, kateri sta bili podrobneje predstavljeni v ponedeljek. Obe deli prinašata po-membna pričevanja in orjeta ledino na svojem področju, saj knjižnih zapisov o obeh temah na lokalnem območju doslej ni bilo. Kot sta oba avtorja pri svojem delu ugotovila, pa je tudi arhivske dokumentacije izredno malo.

Zreški izgnanci: z domov pregnali cele družine

Martin Mrzdovnik v svojem  delu Zreški izgnanci opisuje zgodbe zreških družin, ki so jih med drugo svetovno vojno nacisti izgnali iz svojih domov. Okoli 80 Zrečanov so pred 80 leti, spomladi 1941, izgnali na Hrvaško, v Srbijo in v Bosno in Hercegovino. Kdo so bili ti ljudje in kaj so doživljali v tistih temnih časih? Njihove zgodbe so Mrzdovnika že dlje časa begale in skoraj bi že utonile v pozabo, dokler jih ni popisal in zapisal.

Mnogi so v izgnanstvu zboleli, nekateri tudi umrli. Prav vsi pa so bili duhovno ranjeni, saj so videli mnoge vojne grozote, travmatična pa je bila tudi vrnitev po večletnem izgnanstvu, saj so bili domovi izropani in mnogi niso vedeli, kako v novi družbeni ureditvi začeti znova.

Ob vsem tem je ostala tudi velika bolečina izgnancev, saj je bila njihova žrtev potisnjena v ozadje, kot da so nanje pozabili. "Zgodovina nekega kraja je sestavljena iz mnogih zgodb prebivalcev, ki so del velikega ‘mozaika’, in prav je, da tem dogodkom damo svoje mesto tudi v na-šem kraju. Vse, kar ni zapisano, se hitro pozabi in prav te zgodbe izgnanih med drugo svetovno vojno so dolgo čakale na zapis. Ta skromen zapis naj pokaže nanje, na njihovo trpljenje in voljo do življenja ter morda še koga spodbudi k temeljitejšemu pogledu na ta čas in te ljudi," je povedal Martin Mrzdovnik. Knjiga je dostopna preko spleta (Digitalna knjižnica Slovenije) in v zreškem TIC-u.

Kdo so bili vezisti in zakaj so skoraj pozabljeni?

Zreški župan Boris Podvršnik je v svojem delu Upravne zveze ter služba za opazovanje in ob-veščanje na Konjiškem orisal vzpostavljanje teh služb po drugi svetovni vojni in podrobneje osvetlil njihovo delovanje v letih pred in v dneh osamosvajanja Slovenije. Podvršnik je bil osebno vpleten v razvoj in organizacijo zvez in opazovanja na Konjiškem, v snovanju enot v povojnih letih je sodeloval že njegov oče, sam pa je v prvi polovici osemdesetih prevzel delo v nekdanji občini Slovenske Konjice in tako rekoč vzpostavil službo, jo dobro opremil, povečal število pripadnikov. Kasneje je bil zraven pri najpomembnejših odločitvah o nepredaji orožja Teritorialne obrambe in sodeloval v strokovni skupini za usklajevanje obrambnih priprav v ob-čini.

Toda kdo so pravzaprav vezisti in zakaj danes tako malo vemo o njih? Bili so strokovnjaki z različnih področij, ki so se ukvarjali s prenosom podatkov in odločitev za vojna vodstva takratnih občin, z opazovanjem, obveščanjem, alarmiranjem, zbiranjem informacij o nasprotniku, analiziranjem in posredovanjem podatkov o nasprotniku, s čimer so pomembno prispevali k uspešnim pripravam in zmagi v osamosvojitveni vojni. Po Podvršnikovih ocenah je Slovenija imela več kot tri tisoč vezistov, morda celo 4.500, kar je veliko. In tisti na Konjiškem so bili še posebej dobro opremljeni ter številčni, saj je tukaj sistem vključeval več kot 80 ljudi.

Zahvala za njihov prispevek

Podvršnik je poudaril, da se je knjige lotil na prigovarjanje drugih, potem ko je napisal prispevek za vseslovenski zbornik o delu vezistov, ki je prav tako izšel v teh dneh. Svoje besedilo je dopolnil in ga pod okriljem KUD Vladko Mohorič izdal v posebni knjigi. Delo je bilo težavno, saj gradiva praktično ni več bilo oziroma je bilo v veliki meri uničeno sredi 90-ih let, ko so veziste razpustili. To, da je uspel zbrati različne zgodovinske vire in fotografije, delu po oceni izdajateljev pripisuje posebno zgodovinsko vrednost. Poleg tega pa je delo tovrstnih služb vedno zavito v tančico skrivnosti, zato o tem doslej ni bilo prav veliko zapisov.

"Ta služba pa je v osamosvojitveni vojni odigrala odločilno vlogo, saj brez dobrih komunikacij, informacij, obveščenosti ne bi dobili vojne. To delo je nekakšna skromna zahvala vsem vezistom, saj ugotavljamo, da se jim država ni uspela zahvaliti za njihov prispevek v osamosvojitveni vojni," je dodal župan. Njegovo delo je prav tako na voljo v zreškem TIC-u.