Cerkev sv. Lamberta
Cerkev sv. Lamberta
Cerkev svetega Lamberta, na 944 m nadmorske višine, se v pisnih virih omenja že leta 1313, vendar ni gotovo, da bi ta najstarejši del sedanje cerkve bil iz tega časa. Vse kaže, da prvi začetki sedanje cerkve izvirajo iz 15. stoletja, kar se vidi iz preprostih stilskih oblik.
Cerkev je poimenovana po svetniku sv. Lambertu, ki je živel v 7. stoletju in je kot škof leta 705 v Liegeu v Belgiji umrl mučeniške smrti. Po legendi naj bi že leta 1157 dva meniha bila poslana iz samostana na gornjem Štajerskem, eden s podobo Matere božje proti sedanjemu romarskemu svetišču Maria Zell, drugi pa s podobo sv. Lamberta.
Ta naj bi postavil prvotno cerkev, ki naj bi stala na mestu, kjer je sedaj Skomarska hiša. Na zahodni zunanji steni cerkve je od leta 1900 vzidana spominska plošča domačinu, ljudskemu pesniku Juriju Vodovniku. Župnija praznuje lepo nedeljo na prvo nedeljo po velikem šmarnu in v aprilu še Jurijevo nedeljo. V času cesarja Jožefa II., leta 1788, postane Skomarje del konjiške dekanije kot kuracija, leta 1891 pa samostojna župnija.
Cerkev je poimenovana po svetniku sv. Lambertu, ki je živel v 7. stoletju in je kot škof leta 705 v Liegeu v Belgiji umrl mučeniške smrti. Po legendi naj bi že leta 1157 dva meniha bila poslana iz samostana na gornjem Štajerskem, eden s podobo Matere božje proti sedanjemu romarskemu svetišču Maria Zell, drugi pa s podobo sv. Lamberta.
Ta naj bi postavil prvotno cerkev, ki naj bi stala na mestu, kjer je sedaj Skomarska hiša. Na zahodni zunanji steni cerkve je od leta 1900 vzidana spominska plošča domačinu, ljudskemu pesniku Juriju Vodovniku. Župnija praznuje lepo nedeljo na prvo nedeljo po velikem šmarnu in v aprilu še Jurijevo nedeljo. V času cesarja Jožefa II., leta 1788, postane Skomarje del konjiške dekanije kot kuracija, leta 1891 pa samostojna župnija.