"Nekoč se morda spet srečamo"
"Nekoč se morda spet srečamo"
1. 3. 2022
Večgeneracijski center Zreče V. Z.
Turistično društvo Zreče in Večgeneracijski center Zreče
"Le vej veter, veter iz daljin poslan,
prinesi vonja s prostranih mi poljan, da spomnim se, po čem diši seno
in kakšne rože zunaj zdaj cveto."
(O. Župančič)
Draga naša Marinka!
Da, tako smo te klicali prijatelji, čeprav je bilo na uradnih listinah napisano Marija.
Ko se od tozemeljskega bivanja poslovijo prijatelji gre z njimi tudi košček srca tistih, ki ostajajo in s solzami v očeh ostajamo s svojo boličino in s polnimi dlanmi lepih spominov na naše sobivanje.
Bila si otrok pomladi in na pragu nove pomladi je bolezen premagala od bolečin utrujeno telo.
Verjamemo, da boš na cvetočih poljanah v deželi za mavrico našla dušni mir in ne bo več bolečin in ne bo več trplenja.
Nekoč se morda spet srečamo. Takrat ti bomo pripovedovali o tem, kako smo se trudili nadaljevati, kjer tebi ni več uspelo. Kako smo se trudili udejanjiti, kar si ti v razmišljanjih že omenjala in želela.Ne bomo te razočarali, obljubimo.
Kot ti lahko obljubimo, da boš z nami, ko bomo obujali spomine, ki smo jih soustvarjali v dolgih letih sodelovanja in prijateljevanja.
Hvala ti za ta čas.
In ko bomo v lepih pomladnih nočeh na nebu videli zvezdni plašč Večnosti, ti bomo pomahali in ti boš rekla svojim onostranskim prijateljem
"Meni mahajo moji Zrečani"
Mirno počivaj, draga Marinka!
"Le vej veter, veter iz daljin poslan,
prinesi vonja s prostranih mi poljan, da spomnim se, po čem diši seno
in kakšne rože zunaj zdaj cveto."
(O. Župančič)
Draga naša Marinka!
Da, tako smo te klicali prijatelji, čeprav je bilo na uradnih listinah napisano Marija.
Ko se od tozemeljskega bivanja poslovijo prijatelji gre z njimi tudi košček srca tistih, ki ostajajo in s solzami v očeh ostajamo s svojo boličino in s polnimi dlanmi lepih spominov na naše sobivanje.
Bila si otrok pomladi in na pragu nove pomladi je bolezen premagala od bolečin utrujeno telo.
Verjamemo, da boš na cvetočih poljanah v deželi za mavrico našla dušni mir in ne bo več bolečin in ne bo več trplenja.
Nekoč se morda spet srečamo. Takrat ti bomo pripovedovali o tem, kako smo se trudili nadaljevati, kjer tebi ni več uspelo. Kako smo se trudili udejanjiti, kar si ti v razmišljanjih že omenjala in želela.Ne bomo te razočarali, obljubimo.
Kot ti lahko obljubimo, da boš z nami, ko bomo obujali spomine, ki smo jih soustvarjali v dolgih letih sodelovanja in prijateljevanja.
Hvala ti za ta čas.
In ko bomo v lepih pomladnih nočeh na nebu videli zvezdni plašč Večnosti, ti bomo pomahali in ti boš rekla svojim onostranskim prijateljem
"Meni mahajo moji Zrečani"
Mirno počivaj, draga Marinka!
