Žalostna vest
Svojo življenjsko pot je sklenil
MARJAN OSOLE
29.3.1924 – 28.5.2015
častni občan Občine Zreče.
Za svoje delo je prejel naziv častnega občana, za izjemen prispevek na področju gospodarstva in drugih dejavnosti, ki imajo velik pomen in osnovo za razvoj, ugled in promocijo Zreč.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Žalna knjiga bo v prostorih Občine Zreče odprta od ponedeljka, 1.6.2015 do četrtka, 4.6.2015 do 11.00 ure (v času uradnih ur).
Žalna seja bo v sredo, 3.6.2015 ob 16.00 uri v Hotelu Atrij Zreče.
Pogreb bo v četrtek, 4.6.2015 ob 15.30 uri, na Mestnem pokopališču Mirna pot v Celju (vežica št. 1), v ožjem družinskem krogu.
Slovo od pokojnika bo v četrtek, 4.6.2015 med 13.00 in 15.00 uro.
B
Svojci cvetje hvaležno odklanjajo v korist:
Društva proti mučenju živali
Gosposka 6, 3000 Celje
TRR: 06000-0014385593
Poslovil se je Marjan Osole, častni občan Občine Zreče
V četrtek, 28.5.2015, na dan, ko smo Zrečani obeležili svoj občinski praznik, se je od nas za vedno poslovil častni občan Občine Zreče, Marjan Osole, ki je odtisnil neizbrisljiv pečat razvoju našega gospodarstva, turizma in lokalne skupnosti ter danes velja za očeta sodobnega Uniorja in turizma na Zreškem. Umrl je v 92. letu starosti v Pulju, kjer je zadnja leta v svojem malem raju ob morju užival zaslužen pokoj.
Inženir Marjan Osole se je rodil leta 1924 v Celju. Izhajal je iz velike družine, v kateri je bilo devet otrok. V času druge svetovne vojne je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, konec vojne pa je pričakal v ujetništvu v Sibiriji. Kasneje je v Ljubljani začel s študijem metalurgije, a je zaradi očetove smrti moral študij prekiniti in se zaposliti. Prvo zaposlitev je dobil v Kidričevem leta 1951, nato se zaposlil v TAM-u in v Cinkarni Celje, dokler ni leta 1968 prišel v Unior. Tu je ostal do leta 1989, ko je ga je pot vodila v Nemčijo, kjer je Unior kupil tovarno. Po letu in pol se je upokojil. Odtlej je skupaj z ženo Danico živel med Celjem in Puljem.
Spominjamo se ga kot dolgoletnega direktorja Uniorja (1968-1990), saj je več kot 20 let svojega življenja podaril Zrečam. Pod njegovim vodstvom se je Unior spet postavil na noge, postal eden od motorjev industrije in glavnih zaposlovalcev v naših krajih. Ko se je leta 1968 zaposlil v Uniorju, je v podjetju bilo zaposlenih okoli 800 ljudi, ob njegovem odhodu leta 1989 pa približno 2.500. Verjetno prav zato, ker je veljal za strogega direktorja, in ker je, kot nam je nekoč povedal, Zrečane naučil delati. V času njegovega direktorovanja so izboljšali tehnologijo in proces proizvodnje, začeli pa tudi povsem novo dejavnost, brez katere si sodobnih Zreč ne znamo predstavljati.
Marjan Osole je ob izročitvi nagrade časopisa Novic za življenjsko delo, povedal:"Obdobje, ki sem ga dal Zrečam, je bil najbolj produktiven del mojega življenja. Na katere dosežke sem najbolj ponosen? Ne vem, čemu bi dal prednost, tovarni ali turizmu. Unior se je v mojem času zelo razširil po svetu, vse do Avstralije, Nove Zelandije, Grenlandije, Amerike. Zelo sem bil angažiran, vsak dan trikrat prehodil celo tovarno, vse sem videl in vse sem vedel, imel sem dober spomin, kot računalnik v glavi. Bil sem tako angažiran, da sem v Zrečah celo pustil svoje zdravje. Tu sem bil zato, da služim narodu."
Marjan Osole danes upravičeno velja za idejnega očeta zreškega turizma. Sredi sedemdesetih so v Zrečah in na Rogli začeli razvijati turizem. Njegovi načrti so se uresničili in so danes uspešni in prepoznavni.
V času, ki ga je podaril Zrečam, je stkal številna močna prijateljstva in vse do današnjih dni ostal v srcih Zrečanov. Prijatelji z Zreškega so ga pogosto obiskali in ga razveselili z dobrotami iz njemu tako ljubih krajev. Ob teh obiskih je z njimi zelo rad zapel. Tudi Zreške šmirarje, ob katerih se mu je še vedno orosilo oko …
Za svoje delo je Marjan Osole prejel številna odlikovanja in nagrade, Občina Zreče pa mu je za izjemen prispevek na področju gospodarstva in drugih dejavnosti, ki imajo velik pomen in osnovo za razvoj, ugled in promocijo Zreč leta 1998 podelila najvišje občinsko priznanje naziv častni občan Občine Zreče.
Z veliko hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu.